wiki:Navodila/PogostaVprasanja
Last modified 23 months ago Last modified on 09/06/2015 08:21:27 PM

Pogosta vprašanja

Tu je seznam odgovorov na nekatera najbolj pogosto postavljena vprašanja. V kolikor kakšno vprašanje ni odgovorjeno, ga vprašaj na klepetu ali poštnem seznamu.

  1. O omrežju
    1. Kaj so razlogi oziroma vzroki za omrežje?
    2. Kaj so temeljna načela oziroma ideje, za katerimi se v omrežju stremi?
    3. Kakšno je stališče omrežja do podobnega omrežja s strani koga drugega?
  2. O sodelovanju
    1. Kako vse lahko sodelujem?
    2. Za sodelovanje v takšnem omrežju je sigurno potrebno draga oprema?
    3. In torej kakšni so stroški točke?
    4. Kako izgledajo točke omrežja?
    5. Kako velike so točke? Koliko prostora je potrebnega za njih?
    6. Kje mora biti točka postavljena?
    7. Na spletni strani sem našel/a napako, jo smem popraviti?
    8. Omrežje se mi zdi super ideja, a žal nimam časa, da bi sodeloval/a. Lahko kako drugače pomagam?
    9. Je možno uporabnikom omrežja ob prijavi prikazati moj logotip v kolikor postavim točko, ponudim oziroma doniram opremo ali kako drugače prispevam k omrežju?
    10. Nisem iz mesta, kjer omrežje že je, ampak bi vseeno rad sodeloval/a. Rad/a bi postavil/a podobno omrežje drugje.
  3. Razmišljam, da bi pri sebi postavil točko, ampak …
    1. ... ne spoznam se na računalništvo in je ne znam postaviti.
    2. ... me skrbi upočasnitev moje povezave v Internet.
    3. ... me skrbi zloraba moje Internetne povezave.
    4. ... me skrbi nezaželjen vstop preko točke v moje domače omrežje.
    5. ... me skrbi sevanje točke in njegov vpliv na zdravje.
    6. ... me skrbi poraba električne energije in njena cena.
  4. O delovanju in uporabi
    1. Izgleda mi, da točka, na katero sem se prijavil/a, ne deluje pravilno. Na bazi točk oziroma spletni strani mi izgleda, kot da nekaj ne deluje pravilno. Kaj lahko storim?
    2. Kako se točka poveže v obstoječe omrežje?
    3. Ali je uporaba omrežja varna?
    4. Kakšno je vaše stališče do morebitne zlonamerne uporabe omrežja?
    5. Ali lahko preko omrežja dostopam tudi do Interneta?
    6. Ko se prijavim v omrežje, se je možno premikati naokoli in ostati prijavljen?
    7. Ko sem prijavljen v omrežje, ne morem pošiljati elektronske pošte iz svojega (nespletnega) odjemalca.
    8. Zakaj mi omrežje prikaže kot računalnik-računalnik oziroma ad hoc omrežje?
    9. Kako izvem na katero točko sem pravkar prijavljen/a?

O omrežju

Kaj so razlogi oziroma vzroki za omrežje?

Pomembno se je zavedati, da je omrežje v prvi vrsti le pobuda. Pobuda za izgradnjo skupnega odprtega brezžičnega omrežja, pri katerem sodelujejo različni posamezniki, skupine in organizacije. Tako so različni tudi razlogi, kaj vsak od teh vidi v omrežju in kaj je tisto, zakaj se mu zdi vredno v njem sodelovati. Ampak se pa da vseeno potegniti nekaj skupnih razlogov, ki si jih verjetno vsi v večjem ali manjšem obsegu delimo.

Verjamemo, da je prost dostop do znanja in informacij ključnega pomena za vzpostavljanje družbe enakih možnosti za vse, in zato se nam zdi uporaba sodobnih informacijskih omrežnih tehnologij kot nalašč za doseganja tega cilja ali vsaj približevanje njemu.

Tako sodelujemo in vzpostavljamo na podlagi prosto dostopne odprtokodne tehnologije in razširjene domače računalniške opreme v prvi vrsti računalniško brezžično omrežje, ki omogoča prosto izmenjavo znanja in informacij med sodelujočimi v omrežju. To omrežje pa se potem naprej povezuje tudi v druga podobna omrežja kot tudi v Internet omrežje, kar tako sodelujočim omogoča kar najobsežnejši dostop do znanja in informacij. In to prosto dostopno ter odprto.

Hkrati s tem nastaja nov neodvisen medij, ki povezuje prostore in posameznike, skupine in organizacije, ki je prosto dostopen in katerega možnosti uporabe so omejene le z domišljijo in ustvarjalnostjo.

Vse to je možno le zaradi sodelovanja med posamezniki, skupinami in organizacijami, ki ga s prispevanjem v skupno omrežje sploh omogočajo in vzpostavljajo. Za vse ostale in tudi zase. Primer (družbenega) mreženja, vzajemne pomoči in sodelovanja v praksi, kjer prispevaš, da smo vsi vzajemno na boljšem.

Seveda pa je takšno omrežje in njegova postavitev tudi zanimiva, zabavna in poučna. Omogoča sodelujočim nabiranje in izmenjavo znanja, ki bi ga sicer stežka pridobili. Pa tudi prijetno je videti rasti omrežje po mestu in zadovoljne obraze uporabnikov in drugih sodelujočih. Omrežje je namreč v prvi vrsti skupnost.

Kaj so temeljna načela oziroma ideje, za katerimi se v omrežju stremi?

Nikoli popoln seznam le-teh ima svojo stran. Na kratko pa: odprtost, prosto dostopnost, sodelovanje, mreženje in strpnost.

Kakšno je stališče omrežja do podobnega omrežja s strani koga drugega?

Eden izmed naših osnovnih vzgibov je omogočanje prostega dostopa do znanja in informacij in v kolikor gre za prosto dostopno in necenzurirano omrežje, ki omogoča dostop do znanj in informacij na Internetu ter ne favorizira določenih informacij, nas radosti, kdorkoli ga vzpostavi oziroma na njem dela. Več kot nas dela na tej ideji, boljše je. Več je možnosti za prost dostop do znanja in informacij, boljše je. Naš pristop k tej ideji le eden izmed možnih.

V vsakem primeru je wlan slovenija omrežje zastavljeno na povezovanju, združevanju in prepletanju obstoječih omrežij ter ljudi, skupin in organizacij in si tako želimo sodelovanja z morebitnim/i drugim/i takšnim/i omrežjem/ji.

O sodelovanju

Kako vse lahko sodelujem?

Možnosti je toliko, da so opisane na posebni strani.

Za sodelovanje v takšnem omrežju je sigurno potrebno draga oprema?

Res je, da se za izgradnjo brezžičnih omrežij in v splošnem računalniških omrežij večjih velikosti pogosto potrebuje draga oprema, ampak v omrežju wlan slovenija poskušamo vzpostaviti omrežje ravno z uporabo splošno razširjene in široko dostopne omrežne opreme, lahko bi celo rekli potrošniške, takšne, ki jo lahko dobiš v skoraj vsaki malo bolje založeni trgovini z računalniško opremo ali pa jo celo že uporabljaš pri sebi doma.

Morebitni tehnološki primankljaj v primerjavi z drago opremo pa poskušamo nadoknaditi z lastnim odprto kodnim razvojem v sodelovanju z drugimi, kjer razvijamo inovativne rešitve. Hkrati gradimo okoli omrežja skupnost, raziskujemo in spoznavamo tehnologijo iz različnih vidikov ter se medsebojno izobražujemo.

Zaradi drugačne zasnove omrežja in prioritet, ki jih pri njegovi gradnji imamo, bi lahko celo rekli, da siceršnje prednosti drage opreme zbledijo. Pomemben del cene drage opreme so namreč ravno dodatne storitve, kot je servis in tehnična podpora, in sistemi za upravljanje s to opremo. Kot že omenjeno, pa vse to počnemo sami na drugačen način. Hkrati pa imamo s tem tudi popoln dostop do sistemov in tehnologij, ki jih uporabljamo, tako da jih lahko raziskujemo, razvijamo in prilagajamo, da delujejo točno tako, kot si želimo.

Seveda pa ne gre zanemariti tudi, da zaradi cenejše opreme lahko postavimo več točk, kot bi jo lahko sicer in v svetu brezžičnih omrežij je v splošnem boljše imeti veliko manjših točk kot eno velikanko.

In torej kakšni so stroški točke?

Stroški točke so v veliki meri predvsem stroški opreme in s tem odvisni od tega, kaj se želi na konkretni lokaciji postaviti. Torej ali samo router ali zraven njega tudi kakšna zunanja antena, in kje: okenski polici, balkonu, strehi ... Stroški postavitve točke se tako gibljejo nekje med 30 in 100 EUR, za kašno super-truper točko hrbtenice pa lahko tudi 200 EUR. Ampak to je vse enkraten strošek.

Večinoma pa se trudimo v omrežju wlan slovenija pomagati pri zniževanju stroškov tako, da nakupimo večjo količine opreme hkrati (in s tem dobimo nižje cene), ki jih lahko potem uporabimo za postavljanje točk. Tako se trudimo same stroške točk zmanjšati, porazdeliti med vsemi v omrežju in tudi razbiti povezavo med postavljanjem točk in denarjem oziroma (sistemskega) pogojevanja točke z denarjem. Trudimo se, da sta to dve ločeni stvari. Eno je postavljanje točke, kjer vsi skupaj sodelujemo, da je to izvedljivo (s časom, znanjem, energijo, predhodnimi akcijami zbiranja prispevkov ...). In drugo je občasno zbiranje prispevkov, kjer ponovno vsi sodelujemo po skupnih močeh, da kupimo opremo za naslednje obdobje delovanja.

Seveda se kaže takšen pristop težji, ker je nekako psihološko lažje, da se takoj plača za opremo, ki jo dobiš. Lažje je narediti postavitev točke enkratni dogodek. Ampak ne, omrežje že sicer ne deluje na principu daj-dam, ampak se trudi s tem, da vsi vlagamo vanj na svoje načine, doseči, da imamo vsi nekaj od tega. Seveda pa je zato potreben nek osebni čut skupnega in sodelovanja. Omrežje je skupnost, katere del postaneš in si in to ni le enkratni dogodek.

Stroški so lahko tudi veliko nižji, če se recimo uporabi kakšna stara oprema, ki jo ima mogoče kdo na kakšni polici doma. (Žal pa ni uporabna vsa.) Kot že omenjeno uporabljmo v omrežju predvsem splošno razširjeno in široko dostopno omrežno opremo, tako da je čisto možno, da se potrebna oprema najde na kakšnem kupu stare opreme pri komu doma ali v organizaciji.

Cena porabljene električne energije pa je (vsaj po našem mnenju) zanemarljiva.

Kako izgledajo točke omrežja?

Za to si je verjetno najboljše ogledati fotografije točk na spletnih straneh nekaterih dosedanjih točk. Namreč možnosti je res veliko, odvisno od konkretne opreme, ki je na voljo, konkretne lokacije, konkretnih želja, konkretnih možnosti.

Izgledov točk je res veliko in veliko je tudi potenciala za kreativnost na tem področju. Tako da če se kdo želi tudi umetniško poigrati z izgledom točke, zakaj pa ne. Vse je možno.

V splošnem pa točka vsebuje router (kar je v resnici mali računalnik), neko zunanjo anteno in kakšno ohišje, da varuje opremo pred vremenskimi vplivi. Lahko pa je tudi le router. Lahko pa ima tudi več rotuerjev in več anten.

Kako velike so točke? Koliko prostora je potrebnega za njih?

To je zelo odvisno od tega, kaj takšna točka vsebuje: le router, zunanjo anteno, več njih, več routerjev?

Odgovor je tako podoben kot za to, kako izgledajo točke omrežja. Občutek si je verjetno najlažje ustvariti iz fotografij nekaterih dosedanjih točk.

V splošnem pa so routerji veliki kakšen kvadratni decimeter in visoki nekaj centimetrov, s tem tudi ohišje okoli njega. Potem pa še kakšna antena, ki je lahko vse od male pet centimetrov dolge paličice, kvadratni decimeter velike ploščice do kašne meter dolge paličaste antene.

Kje mora biti točka postavljena?

Točke so lahko postavljene kjerkoli, najboljše pa je, če so postavljene tako, da čimbolje koristijo vsem. To je ponavadi:

  • lokacija čimbolj visoko, tako da se točka lahko poveže s čimveč drugih točk in s tem naredi omrežje čimbolj robustno in stabilno, saj je visoko veliko manj preprek za signal
  • lokacija, ki čimbolje pokriva prostor, kjer se zadržujejo ljudje in bi jim možnost dostopa do omrežja koristila, kar je ponavadi pri tleh

Žal sta ti dve težnji pogosto deloma izključujoči:

  • lokacija visoko nekje na strehi ponavadi pomeni, da do tal pod recimo tem blokom pride recimo zelo malo signala, medtem ko se točka super povezuje z ostalimi točkami
  • medtem pa točka, ki super pokriva tla (recimo kakšen park) pred blokom, pa se zaradi okoliških stavb težje poveže z ostalimi točkami

Tako da je ponavadi najboljše postaviti več točk, eno visoko in eno nizko. Če seveda gre. Ponavadi so lokacije tako kakšne okenske police, balkoni in strehe.

Splošno vodilo je, da si želimo čimvečje pokritosti s signalom, kar je ponavadi tisto področje, ki je v vidni razdalji od točke (kar velja tako za povezovanje z drugimi točkami kot za povezovanje z uporabniki). Stene, bloki, drevesa in ostale prepreke hitro zmanjšajo pokritost.

Torej vidna razdalja in koristnost omrežju sta vodilo, kje postavljati točke. Seveda pa so tudi tukaj možne različne kreativnosti, kako točko integrirati v prostor in konkretno lokacijo.

Na spletni strani sem našel/a napako, jo smem popraviti?

Seveda. Če si jo našel/a na katerem izmed wikijev (grow in dev), jo lahko popraviš kar sam/a. Le registrirati in prijaviti se moraš prej. Tako da kar naprej. Popravi. Nekdo drug bo nadaljeval in sčasoma se bo izoblikovalo veliko kvalitetnih vsebin.

Če si jo našel/a na spletni strani sami, nam prosim sporoči.

Omrežje se mi zdi super ideja, a žal nimam časa, da bi sodeloval/a. Lahko kako drugače pomagam?

Radosti nas, da ti je všeč ideja in bi rad pomagal. A prvo mogoče razmisli, če ne gre sodelovanje pri omrežju mogoče kako združiti s tem, kar sicer počneš. Nekaj idej mogoče dobiš na strani z opisanimi možnostmi sodelovanja. Mogoče pa se ti utrne še kakšna druga ideja.

Prav tako je že širjenje besede o omrežju način sodelovanja.

Seveda pa lahko bolj konkretno pomagaš oziroma prispevaš z donacijo opreme ali sredstev za nakup le-te, tako da potem kdo drug lahko lažje postavi točko.

Je možno uporabnikom omrežja ob prijavi prikazati moj logotip v kolikor postavim točko, ponudim oziroma doniram opremo ali kako drugače prispevam k omrežju?

Ne. Omrežje nastaja in obstaja zaradi donacij in sodelovanja številnih posameznikov, skupin in organizacij, kjer ne moremo govoriti o tem, da je recimo postavitev ene točke bolj pomembna od kakšne druge. Popolnoma možno je namreč, da ta točka uporablja za svojo povezavo kakšno sosednjo točko koga drugega, ki torej zato prav tako prispeva, da je ta prva točka sploh uporabna. Če ta primer posplošimo na širši nivo, je tako potrebno za delovanje tiste ene točke veliko več, kot jo le postaviti, potreben je celoten razvoj sistemov v omrežju, strežniki, oprema drugih točk, vložena čas in energija drugih ... Zelo težko je tudi ovrednotiti različne prispevke k omrežju, če se ne želimo spustiti le na materialni nivo teh prispevkov.

Seveda pa se trudimo na veliko drugih načinov izpostaviti sodelovanje vseh, ki kakorkoli prispevajo k omrežju. Tako imamo stran, kjer poskušamo vzdrževati seznam večjih organizacij oziroma skupin, ki sodelujejo oziroma prispevajo, in seznam sodelujočih posameznikov. Predvsem pa poskušamo kot skupnost odprto in jasno kazati, kako in kaj kdo prispeva, kaj počne, kaj je naredil. Za to uporabljamo to spletno stran kot tudi bazo točk in druga sredstva komunikacije, kakor tudi druge medije.

Nisem iz mesta, kjer omrežje že je, ampak bi vseeno rad sodeloval/a. Rad/a bi postavil/a podobno omrežje drugje.

Omrežje se ves čas širi v nova mesta in nove lokacije po Sloveniji. Namreč tehnologija vse to že omogoča, ponavadi so vprašanje le ljudje, ki bi se s tem ukvarjali in v to vlagali svoj čas in energijo. Postavili kakšno točko, začeli s promocijo omrežja v svojem kraju. Včasih je dovolj le začeti, postaviti točko, pa se stvari počasi začnejo premikati. Nekdo mora biti prvi.

V kolikor si ti ta, super! In ne skrbi, poskušali ti bomo pomagati tudi ostali, saj je omrežje predvsem skupnost sodelovanja. In verjetno se bodo kasneje tudi v tvojem kraju našli drugi, ki bi sodelovali.

Najboljše pa je, da se javiš, prideš na klepet, oziroma prijaviš na poštni seznam in tam podaš svojo idejo.

Razmišljam, da bi pri sebi postavil točko, ampak …

(V splošnem je odgovor na vse takšne in drugačne pomisleke, da smo se potrudili in se še trudimo po naših najboljših močeh, da nekdo, ki gostuje točko pri sebi, nima zaradi tega kakršnihkoli težav. Da vsi le pridobimo s tem, ko se omrežje širi in se točke postavljajo. In da je to sodelovanje enostavno in preprosto, hkrati pa še vedno uspešno in delujoče.)

... ne spoznam se na računalništvo in je ne znam postaviti.

Sicer je ideja omrežja tudi ta, da izobražuje sodelujoče na tem področju in to, da je ne znaš postaviti sedaj, ne pomeni, da je ne boš znal/a postaviti sčasoma. Začni sodelovati in se učiti. Znanje je vedno koristno. In ne pozabi, vsi, ki trenutno pri omrežju sodelujemo začeli, na začetku nismo znali postaviti točke.

Razumemo pa, da je včasih začetek težaven ali da kdo nima časa, da bi se bolj posvetil pridobivanju potrebnega znanja. Ravno zato smo omogočamo, da kar naročiš že pripravljeno opremo. Ideja je, da olajšamo prvi stik zainteresiranih z omrežjem, brez nepotrebnih tehničnih kompliciranj.

Prav tako je eden osnovnih temeljev omrežja uporaba in širitev dobrih praks. Tako so tehnologije in pristopi, ki jih uporabljamo, preizkušene rešitve, zapakirane skupaj tako, da delujejo dobro in varno, brez da jih mora upravljati ali za njih skrbeti strokovnjak.

... me skrbi upočasnitev moje povezave v Internet.

Prvo je potrebno pojasniti, da za postavitev točke omrežja wlan slovenija ni potreben priklop le-te v Internet. Točke so narejene tako, da se med seboj povezujejo in skupaj tvorijo brezžično omrežje, kjer se potem omrežje kot celota naprej povezuje v druga omrežja, tudi Internet omrežje.

Je pa po drugi strani res, da s priklopom točke direktno v Internet, ga le-ta uporabi za redundantno povezavo v omrežje wlan slovenija, ki se uporablja za omogočanje bolj stabilnega omrežja, saj omogoča povezljivost tudi takrat, ko v okolici točke še ni drugih točk oziroma takrat, ko sosednje točke izpadejo iz delovanja. Zato je priklop točke v Internet zaželjen.

Res je, da to pomeni, da uporablja tvojo Internetno povezavo, a večinoma se te niti ne opazi, še posebej dandanes v primeru širokopasovnih Internet povezav. Predvsem pa samo omrežje zaradi svoje brezžične narave pogosto ni toliko pretočno, da bi opazno vlivalo na tvojo Internetno povezavo.

V vsakem primeru je možno porabo tvoje povezave spremljati grafično na spletni podstrani točke pri tebi na bazi točk (graf označen kot VPN). Še več, možno je nastaviti omejitev na količino uporabe tvoje povezave, v kolikor želiš.

Priporočamo, da v kolikor želiš deliti svojo Internet povezavo (kar je zaželjeno, ne pa obvezno), to narediš takole:

  1. priklopiš točko brez omejitev in počakaš, da vidiš, če boš opazil upočasnitev svoje Internet povezave
  2. v kolikor opaziš upočasnitev, spremljaš oziroma preveriš na bazi točk, če je to res povezano s točko (torej če se na grafu tap0 vidi velika poraba povezave) ali gre za nekaj nepovezanega
  3. v kolikor ugotoviš, da je povezava res pretirano uporabljena s strani točke, na njeni podstrani na bazi točk nastaviš omejitev in jo poflashas z novimi nastavitvami oziroma, oziroma za pomoč zaprosiš katera drugega od sodelujočih v omrežju

Točka bo v slednjem primeru uporabljala le toliko povezave, kot ji boš dovolil/a. Seveda pa žal to tudi pomeni, da tudi če ti svoje povezave ne boš do konca uporabljal/a, vseeno ne bo na voljo točki. Prav tako se je tudi potrebno zavedati, da več kot vsi svoje povezave delimo, več je vsi skupaj potem v omrežju imamo.

... me skrbi zloraba moje Internetne povezave.

Točke omrežja wlan slovenija uporabljajo Internetno povezavo le in samo da se preko Interneta povežejo v omrežje wlan slovenija, torej povežejo k ostalim točkam. Točke komunicirajo preko Interneta le in samo z VPN strežniki omrežja wlan slovenija, kar pomeni, da ne more priti do zlorabe tvoje Internetne povezave. Omrežje wlan slovenija je namreč v prvi vrsti računalniško omrežje, kjer se točke povezujejo med seboj in tvorijo skupno omrežje. Temu služi tudi Internetna povezava, ki jo točka lahko uporablja.

Omrežje samo pa je potem povezano z drugimi omrežji, tudi Internet omrežjem, in omogoča medsebojno izmenjavo podatkov in dostop do znanja in informacij. Za to skrbijo namenski strežniki omrežja wlan slovenija.

Uporabnik, ki se poveže na omrežje, lahko dostopa do Internet omrežja torej tako, da se njegove povezave v Internet omrežje prvo posredujejo točki, na katero je prijavljen, ta jih preko svojih sosednjih točk ali preko Internetne povezave posreduje v omrežje wlan slovenija, kjer se posredujejo do namenskih strežnikov, ki jih tako pošljejo v Internet. Mogoče zveni to malo odveč, ampak takšna je narava omrežja wlan slovenija, ki posredno zato zaščiti donirane Internet povezave pred zlorabami in predvsem omogoča boljšo kvaliteto storitev in povezav v druga omrežja.

... me skrbi nezaželjen vstop preko točke v moje domače omrežje.

Točko se ponavadi priklopi v domače omrežje oziroma omrežje organizacije, da ima preko njega dostop do Interneta in s tem redundantno povezavo v wlan ljbuljana omrežje. Ampak kot je opisano v odgovoru na vprašanje o zlorabi Internetne povezave, se ta povezava v Internet omrežje uporablja zgolj in samo za povezavo do VPN strežniki omrežja wlan slovenija. Hkrati kot ni možen direkten dostop do Interneta, ampak se ta prvo posreduje samo v omrežje wlan slovenija, enako velja tudi za tvoje domače omrežje. S stališča točke je namreč popolnoma vseeno v kakšno omrežje je priklopljena (domače, od organizacije, direktno v Internet ...), poveže se le do VPN strežnikov omrežja wlan slovenija in ne dovoljuje nobenih drugih povezav (in s tem morebitnih nezaželjenih vstopov) v tvoje domače omrežje ali Internet omrežje. Tako zaradi priklopa točke v svoje domače omrežje ne omogočiš nobenega dodatnega dostopa in s tem večje možnosti nezaželjen vstopa v svoje domače omrežje.

Tako je namreč nastavljen firmware routerja omrežja wlan slovenija. Tam za to skrbi več dejavnikov, med drugim tudi požarni zid. Seveda pa je vse to res le, dokler kdo ne vdre prvo v točko samo. Da se to ne zgodi, skrbimo v omrežju wlan slovenija s skrbnim razvojem varnih sistemov, ki jih uporabljamo v omrežju, tudi točk. (Čemur se lahko vedno pridružiš, v kolikor te zanimajo takšne stvari.)

Seveda je na mestu opozoriti na splošne napotke za varno uporabo računalniških omrežij in s tem tudi Interneta. Predvsem na to, da vstopne podatke za svoje domače omrežje nikoli ne pošiljaj preko nezaščitene povezave in vedno preveri, komu jih pošiljaš. No, to velja v splošnem za vse (varnostno občutljive) podatke, seveda.

Hkrati pa je dobro vedeti, da točke omrežja wlan slovenija omogočajo dostop do vsebin in storitev v tvojem domačem omrežju (ali omrežju tvoje organizacije), v kolikor si bi to želel in bi to ustrezno omogočil. Namreč z omrežjem želimo tudi omogočiti nov medij za vsebine in storitve. Več o tem si preberi na strani o oblikah sodelovanja v omrežju.

... me skrbi sevanje točke in njegov vpliv na zdravje.

To je pogost in veljaven pomislek, zato je na mestu poskus malo bolj obširne razlage ozadja tega vprašanja.

Sevanje samo po sebi je vse naokoli nas, saj je vidna svetloba tudi sevanje, prav tako elektromagnetno sevanje kot sevanje, ki se uporablja pri WiFi točkah, le druge frekvence je. Prav tako vse električne naprave sevajo (še posebej tiste, ki se napajajo iz izmenične napetosti, ker se mora le-ta pretvarjati v enosmerno), ne le tiste, ki služijo za telekomunikacijo. Vprašanje je torej kakšne vrste elektromagnetno sevanje to je in kako vpliva na zdravje, saj imamo tudi zdravju nevarna elektromagnetna sevanja, ki recimo nastajajo pri razpadu atomov v nuklearnih elektrarnah, saj prožijo med drugim nevarne mutacije pri delitvi celic.

Elektromagnetno sevanje, ki se uporablja v WiFi točkah za prenos podatkov, je takšne narave, da telo pri prehodu skozenj kvečjemu segreje. Pretirano segrevanje teh ima seveda lahko negativne posledice na zdravje, ampak tu je potrebno upoštevati moč oddajanja, torej moč tega sevanja, ki vpliva na energijo, ki je na voljo, da segreje celice.

Za to je dobro pogledati tabelo tipičnih moči oddajanja naprav. Recimo tipičen WiFi router? oddaja s 100 mW moči, tipičen mobilni telefon s 500 mW moči, medtem ko mikrovalovna pečica s 1000 mW moči seva (pušča) v okolico. Tu govorimo o oddajni moči, torej moči, ki bi jo imelo sevanje, če bi se telo nahajalo tik ob omenjenih napravah. Ker pa moč sevanja pada s kvadratom razdalje, je tipična prejeta moč WiFi signala 0,1 mW.

In sedaj, kdaj si nazadnje kaj segrel/a z 0,1 mW energije? Mogoče ni popolnoma jasno, kako malo energije je to. Če bi v idealnih fizikalnih pogojih, predvsem brez pobega toplote navzven, segrevali liter vode (naše telo je sestavljeno večinoma iz vode) za eno stopinjo, bi to trajalo ( ):

V praksi to pomeni, da bi se ti zgodilo, da bi ti toplota prej pobegnila v okolico. Naše telo pa zna uravnavati toploto še toliko bolje, saj to počne aktivno ves čas, kakor tudi je normalno izpostavljeno veliko večjim temperaturnim vplivom.

(A ni presenetljivo, da s tako malo energije sploh uspemo prenesti kaj podatkov in da se točke povezujejo po mestu? Temu se reče moderna tehnologija.)

Zgoraj opisano vsekakor ni dokaz, da elektromagnetno sevanje WiFi točk ne vpliva negativno na zdravje, ampak želi le orisati velikosti sevanja in energij ter vplivov v ustreznem kontekstu. Namreč dejavnikov je tu še veliko več, interakcij med okoljem in našimi telesi tudi, zato so potrebne bolj kompleksne analize in predvsem raziskave. Te pa soglasno ugotavljajo, da negativnih vplivov WiFi točk na zdravje ni.

Seveda smo lahko skeptični tudi do teh raziskav (do zgornjega razmisleka pa sploh), ampak potem se je potrebno vprašati, če ne bi bilo boljše, da se znebimo prvo tudi mobilnih telefonov in mikrovalovnih pečic. Namreč mobiteli sevajo 5 krat močneje in ker jih imamo ponavadi tik ob glavi (za razliko od routerjev), je tipična razlika jakosti prejetega sevanja kar 5000 kratna v primerjavi z WiFi signalom. Tako da če bi želeli resnično spremembo, bi največ naredili že s tem, da se bi znebili svojega mobilnega telefona, zatem pa še drugih mobilnih telefonov in mikrovalovnih pečic v svoji okolici ter še katerih drugih električnih naprav, ki jih ponavadi imamo.

Smo večinoma pač takšni, da nam prednosti in koristi uporabe teh naprav (in v splošnem katerekoli tehnologije) odtehtajo morebitne (in pogosto nedokazane) negativne posledice. In v primeru WiFi točk omrežja wlan slovenija verjamemo, da je temu še posebej tako – da koristi daleč odtehtajo morebitne negativne posledice.

... me skrbi poraba električne energije in njena cena.

Točke so glede porabe električne energije zelo varčne. Celo tako varčne, da imamo med točkami tudi točko, ki avtonomno deluje na sončne celice. V splošnem porabljajo le nekaj wattov električne energije, ampak če za izračun cene uporabimo recimo največjo moč, ki jo zmore njihov povprečni napajalnik, 10 W, in za ceno električne energije na kWh v Ljubljani 0,108 EUR (enotarifni način merjenja, omrežnina + energija + trošarina + DDV, v letu 2012), stane porabljena električna energija zaradi točke, ki deluje neprekinjeno celo leto:

Torej 9,5 EUR na leto v teoriji, v praksi pa še manj.

O delovanju in uporabi

Izgleda mi, da točka, na katero sem se prijavil/a, ne deluje pravilno. Na bazi točk oziroma spletni strani mi izgleda, kot da nekaj ne deluje pravilno. Kaj lahko storim?

To pomeni, da je to potencialno že ena napaka manj! Lahko čimveč o njej sporočiš oziroma, še boljše, odpreš ticket, tako da se lahko lotimo dela na napaki.

Najbolj uporabno je, če podaš natančen opis napake in čemu misliš, da je to napaka. Prav tako je super, če najdeš ponovljiv način, da se ta napaka pokaže. In če potem vse to opišeš oziroma napišeš. Hvala.

Kako se točka poveže v obstoječe omrežje?

Točke se poskušajo povezati v preostalo omrežje wlan slovenija na vse možne načine: WiFi, VPN in še kaj bi se našlo. Popolnoma avtomatično in brez potrebe po konfiguraciji. Prav tako avtomatično izberejo izmed najdenih povezav (recimo v primeru brezžičnih povezav je lahko tako več povezav s večimi sosednjimi točkami, pač odvisno, katere točke v okolici dana točka "vidi") najboljšo. Točko je tako potrebno le priklopili na elektriko in morebitno Internetno povezavo in točka sama naredi vse ostalo in se poskuša povezati s svojimi morebitnimi sosedami.

Na takšen način je omrežje zelo robustno (saj se avtomatično prilagaja novim točkam in novim povezavam kot tudi izpadom točk in povezav, organsko), hkrati pa je tudi enostavno za postavljanje in vzdrževanje. In s tem, ko se točka poveže v obstoječe omrežje, ga razširi in omogoča uporabo tudi v svoji okolici kot tudi omogoča priklapljanje naslednjih novih točk.

Nekaj več o tem tudi v odgovoru na vprašanje zakaj mi omrežje prikaže kot računalnik-računalnik oziroma ''ad hoc'' omrežje.

Ali je uporaba omrežja varna?

Omrežje je varno v kolikor se ga uporablja na varen način, tako kot se naj uporablja tudi druga računalniška omrežja. Namreč varnostni problemi so si v računalniških omrežjih podobni in za njih so razvite rešitve, ki jih je potrebno pravilno uporabljati. Omrežje wlan slovenija je zaradi svoje odprte in brezžične narave mogoče malo bolj dovzetno za te varnostne probleme, ampak ker niso drugačni od problemov drugih omrežij, jih uveljavljene rešitve (uporaba varnih kriptiranih povezav, avtentikacija strežnika, na katerega se povezuješ ...) tudi tu v splošnem odpravijo. Več o tem na posebni strani.

Kakšno je vaše stališče do morebitne zlonamerne uporabe omrežja?

Zavedamo se, da je omrežje wlan slovenija zaradi svoje odprte narave in ker nam je zasebnost naših uporabnikov pomembna, mogoče na prvi pogled bolj dovzetno za uporabnike z zlonamernimi nameni. S tem se ne strinjamo, saj je za razliko od drugih (nenamerno) odprtih omrežij in ne(zadostno)zaščitenih računalniških sistemov, ki lahko služijo kot vstopna točka takšnim uporabnikom, naše omrežje vzdrževano in ga upravljamo tehnično vešči ljudje, ki nam računalniška varnost in računalniška omrežja niso tuja. Poznamo prednosti in slabosti uporabljenih tehnologij, omrežje je naš domač teren in čeprav ne spremljamo delovanja naših uporabnikov in tega tudi nikjer ne beležimo, znamo in smo pripravljeni sodelovati z ustreznimi organi pri iskanju takšnih uporabnikov. Še več, uporaba omrežja v zlonamerne oziroma škodoželjne namene je zelo v nasprotju z našimi načeli in razlogi za omrežje ter ne bomo dovolili, da ogrozi obstoj omrežja (tudi le z omadeževanjem le-tega).

Zato tudi naprošamo vse uporabnike omrežja, da pazijo, da s svojo uporabo ne ogrozijo obstoja omrežja wlan slovenija , na tehničnem, pravnem ali kakšnem drugem nivoju. Omrežje obstaja le zaradi sodelovanja ljudi in primerna uporaba le-tega prav tako sodi k sodelovanju: torej ne obremenjujmo omrežja pretirano, ne delujmo tako, da povzročamo tehnične težave v delovanju omrežja, ali ga celo uporabljamo za zlonamerne namene. Ne uničimo nekaj lepega, kar raste.

(Računalniška) varnost je kompromis med enostavnostjo uporabe in varnostjo. Izklopljen računalnik je neprimerno bolj varen od vklopljenega, je pa žal veliko manj uporaben. Tako se tudi na varnost računalniških omrežij ne more gledati brez upoštevanja njihovega konteksta in namena. Prav tako se je potrebno zavedati, da ne obstaja nekaj takšnega kot popolna varnost (ob smiselni uporabnosti). Veliko trenutnih tehnologij, ki se uporabljajo v praksi za varovanje brezžičnih omrežij, ima pomanjkljivosti, ki omogočajo, da se jih zaobide. In ponavadi so ravno tisti, ki bi omrežje zlonamerno uporabili tisti, ki so tudi najbolj zagrizeni, da izkoristijo te pomanjkljivosti in jih zaobidejo. Medtem ko drugim uporabnikom takšni varovalni mehanizmi onemogočajo enostavno oziroma sploh uporabo omrežja. Kar nas ponovno privede do konteksta in namena omrežja. Če samo pomislimo recimo na turiste, ki so komaj prišli v mesto in potrebujejo dostop do Interneta, da lahko najdejo ustrezen hotel oziroma se sploh znajdejo v mestu. Tem lahko omrežje pomaga le, če je njegova uporaba enostavna in način dostopa hiter in predvidljiv. Ne, če morajo prvo spoznati in razumeti način varovanja omrežja ter način zadovoljiti (še posebej, če ta zahteva poznavanje mesta). In če ta način njihova mobilna naprava sploh podpira. Tako je potrebno, če želimo biti čimbolj prijazni in dostopni najširši populaciji uporabnikov, da se omejimo v uporabi varnostnih mehanizmov (ki, kot že omenjeno, predvsem onemogočajo uporabo neveščim, medtem ko ne nujno zmanjšujejo zlonamerno uporabo). To je kompromis. Podobno kot moramo biti v fizičnem prostoru ne pretirano vsiljivi z varnostjo, če želimo imeti prijazno in odprto mesto. In navkljub temu, da gre za tehnično področje, so značilnosti podobne: velika velika večina uporabnikov/obiskovalcev omrežja je legitimnih, dobrohotnih, srčnih, ki omrežje uporabljajo iz najrazličnejših konstruktivnih, ne destruktivnih, razlogov. Varnostni mehanizmi oziroma ukrepi morajo tako upoštevati tudi to razmerje in biti temu sorazmerni.

Sledi nekaj bolj tehnično-pravnih pogledov na morebitne zlonamerne uporabe omrežja. Kot opisano pod vprašanjem glede zlorabe gostiteljeve Internet povezave, se točke omrežja wlan slovenija povezujejo med seboj prvotno v omrežje, za to uporabljajo ali brezžične povezave ali VPN povezave. Na takšen način se gostiteljeva Internet povezava ne uporablja direktno za dostop do Interneta s strani uporabnikov omrežja. Dostop do Interneta (kot tudi drugih omrežij) poteka namreč le preko namenskih strežnikov v omrežju. Na teh strežnikih se ne beležijo/shranjujejo nobeni podatki (razen združenih statističnih) o delovanju uporabnikov, saj nismo uradni Internetni ponudnik, da bi morali hraniti prometne podatke (smo le neformalno združenje zainteresiranih posameznikov, skupin in organizacij, ki vzpostavljamo skupno omrežje, ki je med drugimi omrežji, s katerimi je povezano, povezano tudi z omrežjem omrežij, Internetom) prav tako pa si tega tudi ne želimo (pa ne zato, da bi spodbujali zlonamerno uporabo omrežja, le ne strinjamo se s temi sodobnimi pristopi zmanjševanja zasebnosti). Še več, zakaj bi kakršnekoli podatke shranjevali, če bi se s tem izpostavili možnosti zasega strežnikov za analizo teh podatkov? Ker zadoščamo pogojem 9. člena ZEPT, nismo pravno odgovorni (moralno pa verjetno) za zlonamerno uporabo omrežja s strani naših uporabnikov, saj le omogočamo prenos podatkov. Torej po naši interpretaciji gostitelji točk niso pravno odgovorni kot tudi omrežje kot celota ni pravno odgovorno za morebitne zlonamerne uporabe omrežja. Kdo je potem odgovoren? Tisti uporabnik sam, ki je omrežje na zlonameren ali škodoželjen način uporabil – je preprosto odgovoren za svoja dejanja. In kot smo že napisali, bomo pomagali ustreznim organom pri iskanju takšnih uporabnikov. (Seveda še vedno v okviru naših načel in zadostnemu sumu v okviru pravne države – torej sodnemu/preiskovalnemu nalogu.)

Nekaj več o pogledih na vprašanje odprtosti in prosto dostopnosti brezžičnih omrežij se najde tu.

Ali lahko preko omrežja dostopam tudi do Interneta?

Da. V skladu z osrednjo idejo si želimo omogočati kar najširši dostop do znanja in informacij in zato omogočamo iz omrežja wlan slovenija tudi dostop do Internet omrežja.

Na takšen način omogočamo tudi alternativno povezljivost v primeru izpada tvoje osnovne povezave v Internet. Potrebno se je pa zavedati, da omrežja wlan slovenija ne priporočamo kot zamenjavo za dostop do Interneta preko Internetnih ponudnikov, saj navkljub vsemu trudu narediti omrežje čimboljše, čimbolj stabilno, uporabno in uporabnikom prijazno, gre vseeno v osnovi za eksperimentalno omrežje, kjer se razvijajo nove tehnologije in nove možnosti. Prav tako se je potrebno zavedati, da za razliko od Internetnih ponudnikov, ne nudimo tehnične podpore v njenem osnovnem pomenu, ampak smo skupnost, kjer skupaj delamo na omrežju in se vsak trudi poskrbeti, da stvari delujejo. Tudi hitrosti prenosa podatkov so nižje in je prenos v splošnem manj stabilen kot preko Internetnih ponudnikov. Skratka, ni nobenega zagotovila za kvaliteto ali sploh delovanje omrežja in s tem povezave v Internet. Je pa res, da se zelo trudimo, da bi bilo omrežje stabilno, zanesljivo in uporabno.

Ko se prijavim v omrežje, se je možno premikati naokoli in ostati prijavljen?

Ne in da. Tehnologija, ki jo uporabljamo v omrežju, ne omogoča samodejnega zaznavanja premikanja med točkami (za razliko od recimo GSM/UMTS in podobnih mobilnih tehnologij). Kar pomeni, da če se normalno prijaviš v omrežje, se povežeš na bližnjo sosednjo točko in moraš ostati v dosegu le-te. V kolikor se premakneš izven dosega, se moraš v omrežje ponovno prijaviti, na drugo točko v novi okolici.

Po drugi strani pa tehnologija, ki jo uporabljamo, deluje organsko v smislu, da se prilagaja spremembam v delovanju točk, obstoju in kvaliteti povezav med njimi ter omogoča dinamično in aktivno prilagajanje spremembam v omrežju. S tem omogoča tudi mobilnost točk znotraj omrežja. V ta namen mora naprava prijavljena v omrežje delovati kot točka omrežja, predvsem aktivno sodelovati z drugimi točkami, da se zaznavajo spremembe v omrežju. Za to uporabljamo v omrežju OLSR. Torej z registracijo mobilne točke in uporabo OLSR programa na svojem računalniku je gibljivost znotraj omrežja možna. Seveda tam, kjer omrežje je.

Ko sem prijavljen v omrežje, ne morem pošiljati elektronske pošte iz svojega (nespletnega) odjemalca.

V wlan slovenija omrežju poštnim strežnikom ne dovoljujemo pošiljanja elektronske pošte drugim poštnim strežnikom v druga omrežja (tudi Internet), saj bi to omogočalo tudi pošiljanje nezaželjene elektronske pošte iz omrežja, legitimnih poštnih strežnikov pa v omrežju nimamo.

Uporabnikom pa to seveda dovoljujemo. Razlogov za to, zakaj ti pošiljanje ne deluje, je lahko več, najverjetneje pa je eden izmed teh:

  • za elektronsko pošto uporabljaš poštni strežnik svojega siceršnjega Internetnega ponudnika, ki pa ne dovoljuje pošiljanje elektronske pošte iz nesvojega omrežja (kot je recimo omrežje wlan slovenija); to gre mogoče rešiti z drugačnimi nastavitvami za dostop do tega poštnega strežnika (recimo nastavitvijo avtentikacije, tako da lahko Internetni ponudnik ve, da si to res ti, čeprav nisi v njegovem omrežju)
  • za dostop do poštnega strežnika uporabljaš port 25, ki je namenjen komunikaciji med poštnimi strežniki (in zato ni dovoljen v omrežju wlan slovenija) in ne komunikaciji končnih uporabnikov s poštnim strežnikom; to lahko mogoče rešiš tako, da v svojem poštnem odjemalcu nastaviš, da uporablja port 587, ki pa je namenjen temu; seveda mora to tvoj poštni strežnik podpirati; v kolikor ne, se obrni na njegovega skrbnika in mu posreduj to povezavo

Zakaj mi omrežje prikaže kot računalnik-računalnik oziroma ad hoc omrežje?

Omrežje uporablja več SSID imen in je lahko prikazano uporabnikom na različne načine. Vsako od imen služi različnemu namenu v delovanju omrežja, ampak kot uporabnik se prijavi na open.wlan-si.net.

Nekatere stare točke lahko ponujajo open.wlan-si.net omrežje kot računalnik-računalnik oziroma ad hoc omrežje. To je zato, ker omrežje wlan slovenija za razliko od drugih odprtih ali zaprtih brezžičnih omrežij deluje interno v ad hoc načinu delovanja. Namreč ponavadi brezžično omrežje omogočajo posamične WiFi dostopne točke, ki niso povezane med seboj, medtem ko v omrežju wlan slovenija želimo tudi same točke povezati med seboj v eno veliko računalniško omrežje brezžične narave. Za to uporabljamo drugačen, ad hoc način delovanja, ki naredi tako točke kot računalnike uporabnikov enakovredne v skupnem odprtem računalniškem omrežju, kjer točke sodelujejo med seboj, da omogočijo čimbolj robustno in razširjeno brezžično omrežje.

V splošnem je posledica takšnega načina delovanja manjša prepustnost (hitrost) omrežja, ampak ker omogoča večjo povezljivost, se nam v primeru omrežja wlan slovenija to zdi sprejemljiv kompromis.

Novejše točke uporabljajo več imen in open.wlan-si.net več ni ad hoc omrežje. Se pa le-to še vedno uporablja interno in uporablja SSID mesh.wlan-si.net.

Kako izvem na katero točko sem pravkar prijavljen/a?

Za to je dovolj obiskati bazo točk in na prvi strani se na vrhu izpiše obvestilo o tem, da se do baze točk dostopa preko omrežja in preko katere točke. Tudi drugje po bazi točk (recimo na zemljevidu točk) je ta točka posebej označena z oznako /chrome/site/symbol_wc.png.

To je koristna informacija, saj lahko tako preveriš, če si prijavljen/a na najbližjo točko, kar se mogoče s tem, ko se premikaš naokoli, spremeni. Naše omrežje namreč brez posebnega programa ne omogoča enostavno premikanje po omrežju, saj ostaneš prijavljen/a na prvo točko, na katero se prijaviš. V tem primeru se je najboljše odjaviti od omrežja in se nanj ponovno prijaviti, da se prijaviš na novo točko. (Bolj natančno, potrebno je osvežiti svoj IP naslov na novega, od nove točke.)