wiki:OOmrezju/Nacrt
Last modified 7 years ago Last modified on 07/21/2010 11:57:51 PM

Načrt vzpostavljanja wlan ljubljana omrežja

Načrt razvoja programske opreme in sistemov uporabljenih v wlan ljubljana omrežju se najde v roadmapu. Tukaj pa govorimo o načrtovanju postavljanja samega omrežja, fizične opreme. Zaradi nekaterih lastnosti omrežja, kot so gradnja omrežja na prostovoljni osnovi in financiranje predvsem na podlagi donacij, je načrtovanje težavno, saj ne samo, da ne vemo vnaprej, katere vse lokacije bomo imeli na voljo, ne vemo tudi, katero vso opremo bomo imeli v danem trenutku na voljo, da jo uporabimo na teh lokacijah. Ampak vseeno si je smiselno začrtati vsaj grobe okvirje, po katerih se poskušamo gibati, da nam služijo kot smernice pri odločanju, kaj bi postavili/uporabili na konkretni lokaciji, ki nam je na voljo.

Začetne točke

Ker so na začetku morebitne lokacije še neznane in jih ni veliko, je v tej fazi najbolje, če vsi postavljamo točke z G protokolom, z enako polarizacijo in na istem kanalu ter s čimbolj neusmerjenimi antenami, tako da se točke čimbolje povezujejo med seboj in delajo s tem redundanco. S tem tudi vidimo kje se sploh točke lahko vidijo med seboj. V tej fazi tako ni razlik med točkami in vse točke služijo za priklop uporabnikov na njih. Negativna plat tega je, da zato vsi uporabljamo isti kanal in s tem sami sebi omejujemo prepustnost ter polnimo kanal. Delno to rešuje (skriva) uporaba VPN tunelov.

Izgradnja hrbtenice

Ko imamo dovolj točk in s tem dovolj lokacij na voljo, lahko začnemo razmišljati o tem, kako vzpostaviti hrbtenico.

Ker pa še vedno ne vemo, katere lokacije bodo na voljo v prihodnje, je težko načrtovati kako točno bi hrbtenica izgledala in kje bi bila. Prav tako je tudi vprašanje opreme, ki bi jo za hrbtenico imeli na voljo. Problem pa je tudi čas, če bi morali veliko prestavljati opremo naokoli (če bi jo sploh lahko uporabili drugje). Zato je najboljše, da hrbtenico gradimo na podoben način, kot se gradijo ostale točke, le da tu uporabljamo N protokol (z enako polarizacijo in na istem kanalu ter s čimbolj neusmerjenimi antenami). Najboljše je, da imajo potem takšne lokacije dva routerja (oziroma enega z dvema karticama) z ustreznima antenama. Torej uporabimo dve anteni z enakim pokritjem le na različnih protokolih. Tako se potem počasi na lokacijah postavi tudi N protokol, ki povezuje točke med seboj. Ko se dve takšni točki povežeta med seboj, pa lahko potem spremenimo G protokol na neodvisne kanale in polarizacijo glede na sosednje točke, ki imajo tudi N anteno. Na takšen način torej bi imela vsaka N točka okoli sebe skupino G točk, ki se povezujejo nanjo (oziroma na G točko na isti lokaciji), ki uporabljajo isti kanal in polarizacijo, ampak so ločene od skupin G točk sosednjih N točk. Tako je možen postopen prehod iz povezovanja preko G protokola na povezovanje preko N protokola, kjer G protokol ostane za lokalne skupine in uporabnike.

Postavljanje takšnih točk na obeh protokolih je zaradi dodatne cene smiselno v prvi fazi res le na visokih strehah. Ostale točke se postavlja še naprej kot G. Prav tako se le G točke postavlja tam, kjer se sodelujoči komaj seznanja z omrežjem. Torej še vedno se lahko nove točke postavljalo po načinu iz prve faze, ko pa se sama lokacija stabilizira, pa se mogoče nadgradi na dvojno delovanje.

Torej fazi nista med seboj izključujoči ali odvisni od nekega skupnega časovnega okvirja, ampak sta bolj lokalni za vsako lokacijo. Torej začne se z G točko, ki se mogoče potem nadgradi v dvojno delovanje na G in N. Pač odvisno od možnosti. Pomembno je torej, da postavljamo točke z dvojnim delovanjem in lokacij ne ločujemo med seboj po protokolu (da bi kakšna lokacija imela le N protokol). Na takšen način ves čas ohranjamo možnosti prehajanja med bolj ali manj razbitimi točkami po kanalih. In zato tudi lažje vzpostavljamo omrežje brez bolj točnega načrta.

Izboljševanje prepustnosti z uporabo več frekvenc

Izboljševanje prepustnosti omrežja bi bilo možno z uporabo več frekvenc na posamičnih lokacijah hrbtenice in usmerjenimi povezami, ampak s tem se izgubi na redundanci (saj se vnaprej odloči do katerih sosednjih točk se bodo vzpostavile usmerjene povezave in do katerih ne), hkrati pa se zelo povišajo stroški. Zato je v našem primeru bolj smiselno uporabljati VPN tunele, ki jih imamo na voljo, zato da imamo visoko prepustnost, hrbtenico pa uporabljamo v čimbolj redundančnem načinu, ki ima slabšo prepustnost, ampak povezuje najbolje in v primeru padcev VPN tunelov še vedno omogoča povezljivost. Na takšen način je lahko omrežje hkrati neodvisno od infrastrukture ponudnikov, ampak v kolikor pa je na voljo, pa se le-ta uporablja za pospeševanje omrežja.

Vzporedno z načrtom

Vsebine in storitve

Vzporedno z vzpostavljanjem samega omrežja delamo tudi na pridobivanju vsebin in storitev, ki bi bile ponujene v omrežju. To je lahko vzporedni proces, vseeno pa je omrežje bolj privlačno za vsebine in storitve, bolj razširjeno je, bolj stabilno je in hitrejši prenos podatkov omogoča. Hkrati pa bi vsebine in storitve same tudi pripomogle k lažji rasti omrežja, saj bi se ljudje priključevali na omrežje oziroma izvedeli zanj tudi zaradi njih. Zato predstavlja to neke vrste kura-jajce problem.

IPv6

Prehod na IPv6? je sicer pogojen tudi z razvojem programske opreme, zato je prehod nanj v wlan ljubljana omrežju trenutno zastavljen po 2.0. Omogočil bo, da imajo vse točke in uporabniki omrežja svoj lasten globalen (unikaten) IP naslov? in s tem lahko enakovredno delujejo tudi v globalnem Internet omrežju. Na trenutnem IPv4?, ki ga uporabljamo, pa moramo uporabljati NAT?, ki to delovanje naredi večinoma enosmerno.

Roaming

Omogočiti uporabnikom premikanje po omrežju brez uporabe routing protokola.

Content discovery

Spodbujati in olajševati ponujanje vsebin in storitev uporabnikom direktno v omrežju, z avtomatskim oglaševanjem in odkrivanjem le-teh. Hkrati tudi vzpostaviti storitve in vsebine, ki omogočajo lažji dostop do teh vsebin: agregatorji, iskalniki. Seveda mora omrežje omogočati tudi distribucijo informacije o vsebinah in storitvah (multicasting).

Povezovanje z drugimi podobnimi omrežji

Nova povezovanja (peering) z drugimi podobnimi omrežji lahko vzpostavljamo ves čas, bi pa bilo za kvalitetno izmenjavo vsebin in storitev potrebno z drugimi omrežji uskladiti tudi DNS? in povezave prikazati v bazi točk, tako da lahko uporabniki lažje vidijo, kaj vse je na voljo, kakšen je kaj status teh povezav in kako začeti raziskovati ta omrežja. Skratka, ni dovolj se le povezati, potrebno je uporabnikom tudi predstaviti, kaj je zaradi tega na voljo. Bolj intenzivno delo na povezovanju je zastavljeno za po 2.0.

Delo na izgradnji skupnega omrežja? po Sloveniji.