wiki:OOmrezju/StareSanjeClovestva
Last modified 8 years ago Last modified on 05/10/2009 10:30:51 PM

Stare sanje človeštva o univerzalni komunikaciji in sporazumevanju

David Ozura

Polje pri Petrogradu. Tatlinov spomenik sega do ledenih vrhov oblakov. Na vrhu radijska centrala (400 m). Požira plimo trzljajev iz Azije, Evrope, z Balkana, iz Amerike, s Kitajske in Japonske. (Micić, 1922)1

Na začetku 20. stoletja umetniško in tehnično avantgardo po vsem svetu fascinirajo stolpi. Guillaumea Apollinairea, Blaisea Cendrarsa in Roberta Delaunayja fascinira Eifflov stolp, postavljen za pariško svetovno razstavo leta 1889.2 Nikola Tesla začne leta 1900 v Wardenclyffeu na Long Islandu graditi svoj svetovni oddajni stolp za brezžični prenos energije in informacij (gl. pogl. 4.5.). Italijanski futuristi v svojem prvem manifestu 20. februarja 1909, ki ga je napisal Filippo Tommaso Marinetti, zavzamejo perspektivo ponosnih svetlobnih stolpov ali stražarnic, postavljenih pred vojsko sovražnih zvezd, ki gledajo dol iz svojih vojaških taborov na nebu.3 Ruski futuristi David Burljuk, Aleksander Kručonih, Vladimir Majakovski in Velimir Hlebnikov pravijo v Poščečina obščestvennomu vkusu (Zaušnica javnemu okusu, 1912), zgodnjem ključnem tekstu ruske avantgarde: Z višine nebotičnikov gledamo navzdol na vašo ničevost! - in mislijo s tem Puškina, Dostojevskega, Tolstoja itd., itd., ki bi jih bilo treba vreči z ladje sodobnosti.4 V Moskvi so malo po oktobrski revoluciji načrtovali različne stolpaste stavbe, od katerih pa je bil realiziran samo oddajnik Šabalovka Vladimirja Šukova, s katerega je od leta 1922 oddajal Radio Kominterna. Štiristo metrov visoki Spomenik III. internacionali Vladimirja Tatlina (1919/1920), ki je kot optimalna projekcija5 s svojo velikostjo presegel vse druge stavbe na svetu in ki so ga istovetili z najvišjimi ideali internacionalizma in boljševizma, s komunikacijskimi možnostmi, življenjsko energijo, umetniško imaginacijo, kozmičnim gibanjem (leto – mesec – dan), planetarnimi proporci (nagib, višina), geometričnimi formami in geometričnim redom kot možno izrazno formo ezoteričnih premis,6, je ostal načrt in model, tako kot Leninove govorniške tribune Ilje Čašnika in El Lisickega (1920-1924), za Moskvo načrtovani horizontalni nebotičniki El Lisickega (sidra za oblake, 1924-1925) in visoko štrleči tridimenzionalni suprematizmi Maleviča, ki jih je sam poimenoval Architektony. Prav tako ni bil realiziran načrt slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika (1872-1957) za Slovenski parlament (1947) v Ljubljani. Njegov načrt je predvideval stavbo, ki bi jo podpiralo 14 stebrov, pokrita pa bi bila s 120 metrov visoko, stožčasto spiralno kupolo.7


  1. 1. Micić, 1922. Gl. Golubović, Subotić, 1981, str. 1528.
  2. 2. Eifflov stolp je bil leta 1889 postavljen kot spomenik brez namena, kot nekakšna samopredstavitev inženirske sposobnosti, ki ga je ustvarila. Potem ko so na njem za stalno namestili radijsko postajo in veliko anteno, so po letu 1903 tam večkrat potekala poskusna oddajanja telegrafskih signalov Morsejeve abecede. Leta 1908 je ameriški pionir radijskega oddajanja Lee de Forest skupaj s svojo ženo Noro Blatch de Forest celo noč oddajal glasbo, ki jo je bilo mogoče poslušati do Marseillea. Od leta 1910 z Efflovega stolpa oddajajo časovni signal, po katerem se enotno meri čas po vsem svetu. Efflov stolp je tako ena najbolj znanih radijskih postaj v Evropi. Simultanizem francoske avantgarde, ki sega v leto 1913, kaže močan vpliv Eifflovega stolpa. Gl. Daniels, 2002, str. 91-130.
  3. 3. Marinetti, Filippo Tommaso, nav. po Asholt, Fähnders, 2000, str. 9.
  4. 4. Eine Ohrfeige dem öffentlichen Geschmack (1912), v: Hlebnikov (Chlebnikov), 1985, 2, str. 107-108.
  5. 5. O spiralni formi kot optimalni projekciji gl. Flaker, 1989; Flaker, 1993. Tatlin je na visokem spiralastem stolpu predvidel radijski oddajnik. Tej ideji dominiranja novega medija v vesolju naj bi ustrezale, pravi Flaker, optimalne projekcije literarne avantgarde: Globalni vidik se v literarnih besedilih večkrat pojavi kot motiv visokega oddajnika. (Flaker, 1993, str. 67.) Flaker s tem v zvezi opozarja na besedila češkega civilizma in zbirko poezije Na vlnach TSF (Na radijskih valovih, 1925) Jaroslava Seiferta. Poleg tega je redko citirana pesem Majakovskega Pjatyj internacional (Peta internacionala, 1922), ki poleg Guglielma Marconija omenja tudi Eifflov stolp, zasnovana na vodilnem motivu "višanja" lirskega subjekta (gl. več variacij glagola vintet: vinti, razvinčivajus, zavinčivajus, vinti ešče) do globalnega razsežnosti, celo do kozmičnega prostora s "spiralo" sončnega sistema in do metamorfoze subjekta v "velikanski radijski oddajnik", ki mu omogoča, da obvladuje vesolja in stoletja – tja do "zveze komun" v 21. stoletju. (Prav tam.) Gl. Majakovski, 1957, str. 111-134.
  6. 6. Eifflov stolp, največja zgradba svojega časa, izziv statiki in predstavam o merilu, ki je s sodobno tehniko železne in betonske konstrukcije simboliziral vstop v dvajseto stoletje, je v zagrebškem časopisu Zenit postopoma izpodrinil Tatlinov stolp (gl. Subotić, 1993, str. 88). Februarja 1922 je v Zenitu št. 11 (Zagreb) na naslovnici izšel Tatlinov osnutek Spomenika III. internacionali, v samem časopisu se pojavi še enkrat, skupaj z odlomkom iz A vse-taki ona vertitsja (In vendar se vrti) Ilje Erenburga, od koder očitno izvirajo informacije o Tatlinu. Po Juliji Szabó je bil Zenit prvi tuji časopis, ki je objavil kakšno sliko Tatlinovega stolpa, potem pa so jo ponatiskovale druge evropske avantgardistične revije. Gl. Szabó, 1989.
  7. 7. Projekti NSK se pogosto nanašajo na to Plečnikovo delo. Gl. Krečič, 1993.